Manjši proizvajalci soka in žganic imamo pri izbiri mlelnega in stiskalnega orodja zelo omejene možnosti. Vstopne naprave so večinoma primerne kvečjemu za gospodinjsko uporabo, že naslednja stopnja pa je namenjena predelavi velikih količin sadja.
Takšno zadrego smo imeli tudi pri izbiri preše in sadnega mlina.
Prvo leto smo jabolka za prešanje ali fermentacijo mleli z ročnim mlinom. Izkušnja je bila zamudna in naporna, sploh pri mletju poznejših (in trših) sort, zato smo se hoteli do naslednje letine motorizirati.
Navaden domači multipraktik je seveda preveč zamuden za mletje do nekaj sto kilogramov pridelka na leto. V domačih kmetijskih trgovinah ponujajo nekaj vstopnih modelov sadnih mlinov, vendar izkušnje uporabnikov s temi izdelki na forumih niso zvenele spodbudno. Resnejši, dražji in tudi večji mlini pa že obljubljajo po tono zmletega sadja na uro, kar je za nas preveč.
Podobno preše. Male ročne igrače so bile podobno nerodne kot ročni mlini, premalo stabilne in primerne kvečjemu za stiskanje do nekaj steklenic svežega sadnega soka. Na drugi strani ponudbe so bile sodobne vodne ali hidravlične preše, a bi bile smiselne kvečjemu skupaj z večjim sadnim mlinom.
Zato smo začeli namesto trgovin pregledovati oglase. Kar nekaj je bilo nesojene tehnične zapuščine, kot bi prodajalci praznili podstrešja in kleti starih podedovanih domačij. Veliko prodajalcev bi že po fotografijah umazanih, zarjavelih in nevzdrževanih naprav napotili kvečjemu na deponijo. A smo po več mesecih vztrajnosti dočakali dva zgledna primera ljudske strojegradnje.
Prva je bila približno 50-litrska klasična preša, ki jo je zase pred skoraj tridesetimi leti izdelal upokojeni orodjar. Za osnovo je zvaril stabilno kovinsko konstrukcijo, jo opremil s kolesi in jo opremil s hidravlično avtomobilsko dvigalko, ki zmore dobri dve toni potiska.
Nato smo našli še mlin. Oče in sin – oba prav tako orodjarja – sta se nekaj let mučila z enakim mlinom kot mi, ročnim sadnim Grifom. Nato sta ga z nekaj prilagoditvami pritrdila na leseni voziček, dodala kolesa in nekje izbrskala trofazni elektromotor z nizkimi obrati in velikim navorom, ki je idealen za mletje sadja.
Obe napravi sta v zadnjih nekaj mesecih popolnoma izpolnili tako naše želje kot tudi potrebe. Sadna kaša je ravno prava za stiskanje soka v tradicionalni sodčkasti preši (ni preveč fina) in za alkoholno vrenje v vrelnih sodih. Mlin in preša po trdnosti in kakovosti izdelave najbrž presegata večino trgovinske ponudbe, saj so ju stari mojstri izdelali zase.
Ljudska iznajdljivost pri izdelavi orodij je ena izmed značilnosti tradicionalne žganjekuhe, ki ji na svoj način poskušamo slediti tudi mi.