Strokovna literatura je skoraj enotna: za redčenje žganic na pitno jakost je najbolj primerna destilirana voda. Ne vsebuje primesi, ni oporečna in pri redčenju se pijača redkeje zmotni.
Kljub omenjenim prednostim smo izbrali izvirsko.
Najbrž je na odločitev vplivalo obiskovanje škotskih destilarn viskija, kjer so vodo ponosno predstavljali kot del identitete svojega single malta. Razlike med višinskimi, nižinskimi, otoškimi in drugje ležečimi viskiji so res velike in za njihove okuse naj bi bila odločilna prav voda.
Destilirana voda nima krajevne identitete, ki je za naše žganice bistvena. Zato smo za večino okusov uporabili našo pitno izvirsko vodo, ki smo jo dali laboratorijsko pregledati in jo pred uporabo primerno obdelamo. Le za hruškovo žganje smo zajeli drugo vodo, ki jo dobro poznajo zlasti kolesarji, ki se pripravljajo na vsakoletni Maraton Franja.
Prepoznate to počivališče?